Kaj smo se naučile?

Naše potovanje po Irska se je žal že zaključilo in iskreno, minilo je hitreje kot irska ploha, kar pomeni zelo hitro, ampak dovolj pogosto, da si jo zapomniš. Še včeraj smo pakirale kovčke, danes pa že razmišljamo, kako bi neopazno ostale še kak teden ali kar leto.

Preden smo prišle na Irsko, si sploh nismo predstavljale, kako zelo prijazni bodo ljudje. Resno, mislile smo, da so zgodbe o irski prijaznosti malo pretirane, ampak smo bile hitro postavljene na realna tla. Izkazalo se je, da so domačini tako prijazni, da bi ti verjetno še dežnik posodili, še preden začne deževati, kar je tam skoraj stalno v pripravljenosti.

Na podlagi mnenj drugih smo pričakovale, da hrana ne bo nič posebnega, vendar smo bile prijetno presenečene. Na koncu nam je bila hrana prav všeč, še posebej irska mineštra, ki nas je pogrela bolje kot katerakoli jakna, ki smo jo imele s sabo. Iskreno, nekatere bi jo z veseljem jedle tudi za zajtrk, kosilo in večerjo, čeprav bi nam verjetno doma kdo rekel, da smo malo pretiravale.

Ker smo si vse zadale cilj, da bomo čim več prostega časa izkoristile za potovanja in raziskovanje irske pokrajine, nam res nikoli ni bilo dolgčas. Vsak prost trenutek smo izkoristile za nove dogodivščine, tudi če je to pomenilo, da smo se včasih malo izgubile. Ampak saj pravijo, da se najboljše zgodbe začnejo takrat, ko nimaš pojma, kje si.

Posebej lep je bil obisk slapu Torc Waterfall, ki smo ga obiskale med potjo okoli Ring of Kerry. Razgled je bil naravnost osupljiv, voda, ki se je spuščala po skalah, pa je ustvarjala prizor, ki ga ne pozabiš kar tako. Še bolj nas je navdušil razgled z Valentia Island, kjer smo imele občutek, kot da stojimo na robu sveta. Če bi tam ostale še malo dlje, bi skoraj začele razmišljati, da bi kar tam ostale.

Pri praktičnem delu v naših veterinarskih klinikah smo močno nadgradile in izpopolnile svoje spretnosti. Zdaj se veliko bolj samozavestno počutimo pri opravljanju dela veterinarskega tehnika, čeprav nas še vedno kdaj preseneti kakšen štirinožni pacient z lastno idejo o sodelovanju.

Veterinarji in tehniki so bili izredno prijazni in pripravljeni učiti z veliko potrpežljivosti, kar zelo cenimo. Vedno so si vzeli čas za razlago, tudi takrat, ko smo imele mogoče malo nenavadna vprašanja. Zaradi njih je bila izkušnja še bolj dragocena in predvsem bolj sproščena, saj smo vedele, da smo v dobrih rokah.

Na koncu pa še iskrena in topla zahvala našim host mamam, ki so za nas skrbele kot za svoje, nas razvajale z odlično domačo hrano, skrbele, da nismo bile lačne, kar je bil kar podvig, in poskrbele, da smo se počutile kot doma, čeprav smo bile daleč stran.

Velika hvala tudi programu Erasmus+, ki nam je omogočil to nepozabno izkušnjo, polno novih znanj, prijateljstev in dogodivščin. Iskreno se zahvaljujemo tudi naši mentorici Alji in Derval, ki sta pomagali, da je vse to sploh postalo mogoče.

Posebna zahvala pa gre tudi profesorju Bogdanu, ki nas je že prvi vikend popeljal na nepozabno raziskovanje Ring of Kerry in mesta Kinsale ter nam ves čas nudil podporo, pomoč in dobro voljo.

To potovanje bomo zagotovo še dolgo nosile v lepem spominu in kdo ve, mogoče se še kdaj vrnemo. Dežnik imamo zdaj že pripravljen.

💚🤍🧡