Medtem ko eni odštevajo dneve do naše vrnitve domov, drugi preštevamo elastike... ane Zala?
ZALA D.: Danes je bil zelo zanimiv in delaven dan. Ko sem prišla v ambulanto, sem najprej pospravila oblačila, nato pa pripravila operacijsko sobo za prvi poseg. Že včeraj smo sprejeli mačka, ki se je slabo počutil, ni jedel, uriniral ali odvajal blata. Rentgensko slikanje je pokazalo, da ima v želodcu in črevesju tujek, zato se je veterinarka odločila za operativni poseg. Ko je odprla prebavila, je iz njih odstranila presenetljivo veliko elastik za lase. Še zdaj mi ni povsem jasno, kako jih je maček sploh lahko pojedel!
Po končanem posegu smo operacijsko dvorano hitro pospravili in pripravili za naslednjega pacienta, ki je prišel na zobni poseg. Tokrat sem skrbela za spremljanje anestezije. Poleg tega sem pomagala tudi pri krajšanju krempljev pri psu.
ZALA B.: Zjutraj smo začeli v bolj počasnem tempu, tako da sem imela še čas peljat Sparky-ja na kratek sprehod. Nato pa so se začeli posegi in seveda nenehno čiščenje, prvič pa sem tudi stuširala psa. Psička je bila zelo sodelujoča in je med delom sploh ni bilo treba držati. Ko je bilo na vrsti sušenje, se je kar ulegla in šla spat.
Kasneje smo dobili veliko pošiljko zdravil, ki sem jih pospravila po omarah.
Za konec dneva pa sem z veterinarjem odšla na pregled na domu. Odšla sva k starejši gospe, s sicer zelo prijaznim mačkom (sovraži samo veterinarje 😅), ki naj bi začel izgubljati dlako na področju trebuha. Na začetku naju je bil maček vesel, ko pa je ugotovil zakaj sva prišla, se je začelo lovljenje po dnevni sobi, premikanje kavčev, plezanje po zavesah 🤪... najhuje pa je bilo to, da je bil zelo agresiven in bojevit.
V glavnem, to kar šteje je, da sva na koncu mačka ujela in mu uspešno aplicirala zdravila.
EVA: Danes v kliniki nisem počela nič posebej novega ali revolucionarnega, ampak dolgčas pa tudi ni bil. Prišli sta dve psički na RTG slikanje, Peanut je še vedno kraljeval v svoji kletki kot pravi mali šef, poleg tega pa je prišel tudi kuža Casper, ki je bil tako bel, da bi ga zlahka zamenjal za Casper the friendly ghost 🫣. Če bi še govoril, bi verjetno prosil za piškote iz onostranstva.
Poskusila sem vstaviti kanilo kar dvakrat, ampak ni šlo. Očitno moje roke še niso na nivoju “medicinski ninja”, ampak nič hudega, vaja dela mojstra, ali vsaj nekoga, ki ne prebode vsega razen prave žile 😓. Tretjič bo že skoraj profesionalno… upam.
Za nagrado za ves trud in mini poraze naju je na koncu dneva najina host mama skupaj z njenim možem odpeljala na večerjo na pico 😋. In iskreno, po takem dnevu bi bila dobra tudi zamrznjena pica iz mikrovalovke, ampak tole je bila prava, kar pomeni, da je bil dan na koncu dejansko uspešen.
NAJA: Dan sem začela z držanjem psičke med striženjem krempljev, ki nad manikuro sicer ni bila ravno navdušena, a smo nalogo uspešno opravile. Nato sem zložila brisače in odeje iz sušilnega stroja. Asistirala sem pri dveh kastracijah – pri zelo velikem psu, ki smo ga morale na operacijsko mizo dvigniti kar tri, in pri enem manjšem. Med operacijama sem opazovala rentgensko slikanje kolen starejše psičke, očistila rezila brivnikov ter poskrbela za čistočo operacijske sobe.
Pomagala sem tudi pripraviti hospitalni boks za manjšega psa, potem sem pripravila še zavitek za avtoklaviranje, dan pa zaključila s pomivanjem tal v operacijski in predoperacijski sobi.
Komentarji
Objavite komentar